Prisluhniti, slišati in videti, se pogovarjati in izpostaviti dialog, nato pa skupaj v Svetem Duhu graditi Kristusovo Cerkev.

Komentar tednika Družina

Matjaž Križnar: Moč zaupanja

Nič se ne more spremeniti v tem svetu, če se ne začne spodaj, tam, kjer živimo, delamo in ljubimo.

Vilma Siter: Rojeni za spremembe

Življenje vsakega izmed nas ni samoumevno.Sobotni Pohod za življenje je bil zame res eno veliko veselje. Ko ti srce gori za neko stvar in ko vidiš, da se toliko ljudem to zdi prav tako pomembno, te to res osreči. Kljub maskam, ki smo jih nosili, mi ostaja v spominu veselje v očeh ljudi. Tega smo si želeli in to sem doživela, da je bilo to res eno praznovanje življenja. Toliko družin, mladine, du­hovnikov, redovnic, nadškof. Res sem hvaležna vsem, ki so prišli. Vsak je bil pomemben. 

Urša Cankar Soares: Molimo tudi za protestnike

Vešče obračanje po trenutnem vetru in mehki populizem sta krščansko demokracijo v Nemčiji vsebinsko precej izsušili.Šestnajst let vladanja Angele Merkel v Nemčiji se približuje koncu. Ker volivci kart na volitvah niso razdelili preveč jasno, ga bodo koalicijska pogajanja morda podaljšala še za kak mesec. Človek si ne more kaj, da mu ne bi bilo vsaj malo ne-lagodno ob vseh hvalnicah in skoraj hagiografskih vložkih, s katerimi mediji v njeni domovini in po sve-tu spremljajo kanclerkin odhod. Marsikaj nas spomni celo na tisto, kar smo nekoč prebirali o odhodu s sveta vladarjev naših dežel, Franca Jožefa, kralja Aleksandra, maršala Tita.  

Aleš Maver : Moje solze tečejo zmerno

V komentarju Tadej Strehovec vabi na Pohod za življenje; Včasih je dovolj, da vstanemo iz udobnega naslonjača in se udeležimo plemenitega dogodka.

Tadej Strehovec: Pridite na pohod za življenje 2021

Po vsem, kar smo doživljali zadnja leta, je jasno, da zadnje besede v življenju nima sovraštvo, ampak odpuščanje in ljubezen.

Krizolog Cimerman: Gasilec in duhovnik

Romar je dosegel svoj cilj, a prepričani smo, da se bo njegova izjemna pot nadaljevala.

Rok Blažič: Blagoslov Primoža Rogčljiča

 Biti pogumen ne pomeni, da te ni strah, ampak da se znaš soočiti s trenutnimi strahovi zaradi stanja, ki ga še vedno definira virus.

Gašper Otrin: Čudili se bomo

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

Cepljenje DA ali NE

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

Igor Bahovec: Krik Zemlje

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

Milan Knep: Plečniku bi se trgalo srce

Športniki niso bogovi z Olimpa, ne bomo jih malikovali. Smo pa hvaležni Bogu, da jih imamo in da se smemo te dni od njih marsikaj učiti.

Branko Cestnik: Učimo se od športnikov

Zdravnik Janez Rifelj o težavah v slovenskem zdravstvenem sistemu in potrebnih spremembah.

Janez Rifelj: Zdravljenje slovenske zdravstva

Ob spremljanju dogajanja na političnem parketu v zadnjih mesecih mi je nekoliko neprijetno. Najboljše želje ob 30-letnici Slo-venije in hrepenenje po rasti v skupnem do-brem se hitro razblinijo, ko pomislim na družbeno realnost, ki smo ji priča. Na eni strani je znano, da so se velike in pomembne stvari v zgodovini vedno dogajale v zavzetem sodelovanju, v skupnosti. Na drugi strani pa nam podpihovanje razdeljenosti in sovraštva od medijsko prevladujoče ideologije one-mogoča, da bi se zazrli v isto smer in stopili skupaj. 

Jernej Pisk: Močna, če drži skupaj

Eden  od  zadnjih  posvetov,  ki  sem  se  ga  udeležil  še  kot  profesor  moralne  teologije  na  Teološki  fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od avstrijskih  mest.  Med  predavatelji  je  bil  tudi  predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami: »Morda  boste  po  mojem  predavanju  zadovoljni,  da  ne  predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke, ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da je  spreminjanje  spola  zgolj  kulturni  in  sociološki  po-jav.  Predstojnik  plastične  kirurgije  je  tudi  povedal,  da  so  primeri,  ko  si  ljudje  po  določenem  času  premislijo  in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni pozabil  povedati,  da  je  vsako  tako  spreminjanje  spola  disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-varovanje v Avstriji.

Ivan Štuhec: Spolna poljubnost

Katoliški tednik Družina nam vsak četrtek pripravi komentar s cerkvenega ali političnega področja.

hubhopper

Komentar tednika Družina

hubhopper