V zadnji letošnji oddaji bomo proslavili dvajseto obletnico Polnočnega kluba. V več kot tisoč oddajah se je zvrstilo veliko zanimivih gostov, obravnavali smo različne teme, oddaje pa je zaznamovalo tudi več kot 40 voditeljev. Gledalci bodo lahko slišali številne anekdote in razmišljanja o razvoju oddaje in voditeljev. Oddajo bodo skupno povezovali in vodili Vida Petrovčič, Zvezdan Martič in Igor Pirkovič. V letu 2018 se Polnočni klub vrača v prenovljeni podobi.

Polnočni klub

20 let Polnočnega kluba

Ljudje radi gledamo v višave, pa naj bodo to oblaki, ptice na nebu ali vrhovi gora. Kadar smo izčrpani od dela in vsakodnevnih skrbi, pomislimo, kako lepo bi bilo živeti nekje visoko, poslušati ptice in vonjati gorske cvetlice. Ampak večina ostane pri sanjarjenju. Nekateri pa svoje življenje dejansko živijo tam, visoko zgoraj in kot boste videli, kljub številnim težavam in pomanjkanju marsičesa, kar imamo v dolinah, svojega življenja ne bi z nikomer zamenjali. O tem, kako je živeti na visoki nadmorski višini, bo z gosti v Polnočnem klubu klepetal Zvezdan Martič.

Življenje na višini

»To, da rastline živijo, vemo. Toda, tega, da imajo skrivno življenje, tega pa nismo vedeli. Nemški gozdar Peter Wohlleben pa nam je v svoji knjigi Skrivno življenje dreves odkril prav to. Drevesa živijo, med sabo komunicirajo in si pomagajo. Prav tako pa tudi vse druge rastline. Kako natančno, pa nam bodo odkrili gostje našega tokratnega Polnočnega kluba. Vida Petrovčič je v studio povabila Jožeta Praha, Franca Pohlevna, Jurija Diacija, Natašo Bučar Draksler in Tomaža Vesela.«

Skrivno življenje dreves

V Polnočnem klubu bomo govorili o lepoti in o lepem, pri čemer so predstave o tem različne - spet ne toliko, da bi dajali vse v isti koš. Manekenke in manekeni so lepi ljudje. Pa ne samo pri dvajsetih, šarm se prenaša v desetletja. Svet manekenstva lahko skriva pasti, a ponuja tudi priložnosti. Več bodo povedali manekenka Prisha Justinek Alfirev, urednik revij o lepoti Dejan David Kemperl, modna fotografinja Mimi Antolovič in iskalec mladih manekenskih talentov Tomaž Mihelič.

Svet manekenstva

Vrhunske športnice nas navdušujejo enako kot njihovi moški kolegi. Tudi one ogromno trenirajo, se veliko stvarem odrekajo, a so v primerjavi s kolegi slabše plačane, nagrajene, imajo manj medijske pozornosti. Tudi v zasebnem življenju se spoprijemajo s številnimi izzivi, ki jih fantje nimajo. Gostje Zvezdana Martiča bodo vrhunske športnice, ki so na začetku športne kariere, na njenem vrhu, na koncu oz. so športno kariero že pred leti zaključile: Petra Majdič, naša najuspešnejša smučarska tekačica, judoistka Lucija Polavder, nosilka medalj z olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstvih, Miša Marinček, vratarka Krima in državne rokometne reprezentance in košarkarska reprezentantka Eva Lisec, ki trenutno igra v Evroligi, najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju.

Zasebno življenje vrhunskih športnic

Vsakomur se kdaj zgodi, da se razjezi - na druge, na državo ali nase. Pomembno je, da pri tem ne dela škode niti sebi niti drugim. Kako ravnati s svojo jezo ali z jezo drugih? Ali je jeza lahko tudi dobra? Kdaj se razjezimo na državo in kdaj za volanom? O tem se bo Vida Petrovčič pogovarjala z gosti: psihiatrom in psihoanalitikom Matjažem Lunačkom, generalnim direktorjem Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana prof. dr. Bojanom Zalarjem, lastnikom in direktorjem avtošole Martinom Miklavcem in z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer.

Jezo na uzde

V Sloveniji živi dobrih sto tisoč tujcev. Mnogi so Slovenijo sprejeli za novo domovino, se naučili slovenščine in si na svoj način uredili življenje. V tokratnem Polnočnem klubu bomo gostili Rusinjo Sofyo-Agnesso Yakuntsovo, Švicarko Esther Kompare, Sirijca Rameea Murada in Makedonca Dejana Stojanova. Vsakega s svojo zgodbo in svojim videnjem Slovenije.

Druga domovina

Živimo v času, ko nas z vseh strani prepričujejo, da mora vsak poskrbeti zase, da je posameznik center vsega, da se mora vsak znajti, kakor ve in zmore. Obstajajo pa ljudje, ki jim ni vseeno za druge, ki ne živijo zgolj zase, ampak del sebe, svojega časa, energije, denarja, ljubezni, namenjajo tudi drugim. Med različnimi aktivnosti, ki jih v svojem prostem času opravljajo gostje Zvezdan Martiča, so prostovoljstvo, spremljanje oseb s posebnimi potrebami, gorsko reševanje, prostovoljno gasilstvo, darovanje organov… Svoje poglede, zakaj so takšni, bodo predstavili Boris Krabonja, Eva Macun, Ivan Kramberger in Jana Šimenc.

Živeti tudi za druge

Letos beležimo v Sloveniji 145 let zadružništva in 100 let smrti Janeza Evangelist Kreka, ki velja za začetnika zadružništva pri nas. Pred drugo vojno je bila paleta zadrug pestra, po drugi vojni smo poznali bolj ali manj kmetijske zadruge. Po osamosvojitvi in s pojavom socialnega podjetništva je zamisel o zadružništvu ponovno zaživela. Kakšne zadruge so danes v Sloveniji in kakšne bi lahko imeli, kaj poznajo sosedi – Italijani in Avstrijci? Kakšen je uspeh trgovinskih in delavskih zadrug? Ali so zadruge, spričo krize kapitalizma, naša prihodnost? O tem se bo pogovarjala Vida Petrovčič z gosti: Aleksandrom Lemutom, Brunom Komacem, Petrom Vriskom in Jadranko Vesel.

Zadruge - naša prihodnost

Noč, zvezde in luna nas pripravijo do tega, da spregovorimo o stvareh, o katerih morda pri belem dnevu ne bi. Težko nam gredo z jezika, ker so preveč intimne, ker se jih morda sramujemo ali nas spravljajo v zadrego. Bolj ali manj znani Slovenci se v Polnočnem klubu pogovarjajo prav o teh stvareh. In nam celo dovolijo, da se jim pri tem pridružimo.

Kako napisati »hit«?

Pes je najprej človekov najboljši prijatelj, v tokratnem Polnočnem klubu pa bomo videli, da je tudi naš zelo dober sodelavec. Cel kup služb obstaja, kjer so psi nepogrešljivi: reševalni psi, terapevtski psi, policijski psi, vodniki slepih… Gostje Zvezdan Martiča bodo Tone Hočevar, Janez Tonejc, Klemen Volontar, Nina Žepič in njihovi štirinožni prijatelji in sodelavci.

Pasja služba

Slovenija so v strategiji razvoja turizma opisali kot zeleno in butično destinacijo. Kaj natančno to pomeni? To so poleg raznolike in čiste narave zagotovo tudi turistične in ekološke kmetije, zato tamkajšnje življenje in delo predstavljamo v tokratnem Polnočnem klubu. Vida Petrovčič v oddaji gosti Venčeslava Tušarja, Uršo Topolšek Planinšek, Dmitryja Karachuna, Uršo Kunz in Gorana Miloševiča.

Na deželi je lepo

Včasih se je glasba, bolj kot danes, obdržala, da bi trajala leta, desetletja.. Ja, čas teče in devetdeseta leta že počasi postajajo zgodovina. Spomine na ta čas nam bodo v Polnočnem klubu obujali radijec in producent Dean Windisch in pevci skupin Sokoli, Avia band in Slapov Peter Lovšin, Aleš Turnšek in Jože Skubic.

Devetdeseta

Živimo v stoletju, kjer nam tehnologija omogoča let v vesolje, dostop do vseh informacij na telefonu, vožnjo z avtom brez voznika. Kljub temu je eden večjih izzivov pred človeštvom, in sicer, kako pridelati zdravo hrano. Slovenija je na evropskem repu pri samooskrbi, večina avtohtonih vrst sadja in zelenjave je v zadnjih desetletjih izginila, pomena hrane in nevarnosti lakote se sploh ne zavedamo. Zakaj je tako in kako to spremeniti bodo Zvezdanu Martiču povedali Andrej Podpečan, slovenski kmet, Ana Slatnar z Biotehniške fakultete, Fanči Perdih iz semenske kooperative in Sanja Lončar, zagovornica samooskrbe.

Samooskrba ali vojna za hrano

Če verjamemo uradnim podatkom, imajo mnogi delodajalci že težave s pomanjkanjem primernih kadrov, predvsem manjka inženirjev. Zato ni čudno, da jih uspešna podjetja iščejo tudi v tujini. Kaj bi lahko storili, da bi mladi diplomanti ostajali v Sloveniji in da bi se bolj odločali za inženirske poklice? Bo pomagala pobuda: »Inženirji bomo«, ki jo je sprožila Edita Krajnović? Poleg nje bodo gostje tokratnega Polnočnega kluba, ki ga vodi Vida Petrovčič, še: Andrej Božič, Gorazd Lampič, Urška Jež in dr. Mitja Blaganje.

hubhopper

Polnočni klub

hubhopper