Natalija Spark je odraščala z gluhimi starši. Kot otrok je bila njuna vez s slišečim svetom, zdaj pa je pogosto glas gluhe skupnosti pri uveljavljanju slovenskega znakovnega jezika. Njeno predano delo so prepoznali bralci revije Zarja in ji podelili naziv Slovenka leta 2020. Predstavila nam je izkušnje otrok, ki odraščajo z gluhimi starši, in obrnjeno - s kakšnimi izzivi se soočajo gluhi otroci ob svojih prvih stikih z družbo in kako jim omogočiti šolanje ter s tem boljšo prihodnost. Vsem skupaj dostopnost tolmačev močno olajša življenje ali sploh omogoča sporazumevanje. Foto: Mateja Jordović Potočnik

Jezikovni pogovori

Slovenka leta 2020 Natalija Spark

elika in mala začetnica sta doživeli revolucijo! Osma izdaja Slovenskega pravopisa prinaša poenostavitev pisanja večbesednih krajevnih imen. Vse, razen predlogov, bomo čez leto in pol pisali z veliko začetnico ter šli v Novo Mesto in Črno Vas. Zakaj je to dobro in kakšno je skrito ozadje spreminjanja pravopisa, razkriva vodja pravopisne komisije in pravopisne sekcije na inštitutu Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Helena Dobrovoljc. "Del javnosti je prepričan, da se bo zrušil slovnični sistem ... Ravnamo se po načelu minimalnega posega v pisno prakso. Spoštujemo ustaljeno družbeno konvencijo. S tem pravzaprav pravopisu dajemo opisovalni in ne predpisovalni značaj, a jezik s tem popolnoma nič ne izgubi," pojasnjuje dr. Helena Dobrovoljc

"Del javnosti je prepričan, da se bo zrušil slovnični sistem."

Veliko slovenskih državljanov in državljank se dnevno ali tedensko odpravi na delo ali študij v večja mesta. Raziskovalka na oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete dr. Maja Bitenc je leta 2016 doktorirala z raziskavo, kaj se zgodi z narečjem v šolskem ali službenem okolju v Ljubljani. Izsledki njene doktorske disertacije, ki je prejela nagrado Filozofske fakultete za najboljšo disertacijo s področja jezikoslovja, so izšli tudi v monografiji z naslovom Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano. Govorica, še posebej narečna, je intimno področje človekovega bivanja in identitete. Dr. Maja Bitenc prihaja iz Kanomlje, po osnovni šoli pa je svoje izobraževanje nadaljevala v Ljubljani. Že v gimnazijskih letih, ko je za razliko od večine sovrstnikov iz drugih delov Slovenije tudi v ljubljanskem okolju govorila narečno, jo je zanimalo, koliko so jezikovne izbire ozaveščene, kaj nanje vpliva in kakšen učinek imajo. Po diplomi iz slovenščine in angleščine se je v okviru podiplomskega študija posvetila sociolingvistiki in proučevanju govorjene slovenščine tudi v akademskem smislu. V ponovitvi oddaje lahko slišite veliko o njenem raziskovalnem delu, pri katerem analizo govora prepleta s podatki iz sociolingvističnih intervjujev.

Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano

Gost je prof. dr. Marko Snoj, avtor Slovarja Pohlinovega jezika. Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Snoj je predstavil številne zanimive primere iz tega dela, kot so dobrodošlica, sinkinja, poročnica, epatke, areč … Slovar je zabavno branje, v njem ne manjka niti področje spolnosti, saj je Pohlin ustvarjal tudi besede za intimne dele ženskega telesa in spolne prakse. Ponovitev oddaje, ki je bila premierno predvajanja 1. 12. 2020.

Žvrgolišče, bregomačke, lenišče, cijaz, betežnišče …

17. februarja je ustavna komisija državnega zbora RS na seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Kakšna so bila prizadevanja za vpis jezika gluhoslepih v ustavo in kakšen je jezik gluhoslepih, kaj ga zaznamuje in katere so njegove posebnosti? O tem se pogovarjamo z gostjama iz Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN: strokovno delavko in jezikoslovko Ireno Ipavec Dobrota ter sekretarko Simono Gerenčer Pegan, ki je tudi strokovna vodja združenja. Oddajo je pripravila Petra Medved.

Tudi gluhoslepi imajo svoj jezik

Ob današnji hitrosti informacij si je kar težko predstavljati, da je četrtina govora namenjena premorom. Z njimi členimo besedilo in ustvarjamo pričakovanje pred pomembnimi besedami. Ko jih je preveč, pa pri poslušalcu vzbudijo nelagodje. Podobno je z besednimi poudarki – govorec lahko z njimi spretno nakaže hierarhijo pomenov v povedanem. Ko pa poudarek postane sredstvo za senzacionalno sporočanje, se poslušalec težje osredotoči na samo vsebino. V kakšni soodvisnosti so tihi premori in poudarki, je raziskoval jezikoslovec dr. Damjan Huber, vodja strokovnih sodelavcev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Prem mikrofon ga je povabil Žiga Bratoš.

Soodvisnost poudarkov in tihih premorov v govoru

YouTube je druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, saj je letos prvič prehitela Facebook. Na prvem mestu je brskalnik Google. Na YouTubu je med jeziki na prvem mestu angleščina, svoj prostor pa ima tudi slovenščina. Gostja oddaje je podiplomska študentka slovenistike in anglistike Ina Poteko, ki je med slovenskimi youtuberji opravila anketo o rabi jezika in analizo njihovih jezikovnih izbir. Vprašali smo jo tudi, kako se kaže vpliv YouTuba na zmožnosti jezikovnega izražanja mlajših. Svoje izsledke je objavila v zborniku slovenističnega simpozija Obdobja. »Večina slovenskih youtuberjev se odloči za snemanje v svoji materinščini, ne le zato, ker se v njej dobro počutijo, ampak tudi zato, da se laže povežejo z gledalci in delujejo pristneje. Izbira jezika ni več vedno določena z identiteto, ampak je lahko tudi rezultat premišljene odločitve, kateri (in kakšen) jezik bo komu prinesel največjo korist in pomagal doseči cilje trženja. Tisto, za kar si prizadevajo ustvarjalci vsebin, torej ni knjižni jezik, temveč jezik, ki bo blizu slovensko govorečemu, pretežno mlajšemu občinstvu, zato se v slovenskih zapisih na YouTubu pogosto znajdejo tudi angleške besede, včasih vsaj delno poslovenjene, največkrat pa kar v citatnem zapisu. Dokler gledalci YouTuba, ki po vsej verjetnosti spremljajo tudi kanale v angleščini, prepoznajo priljubljen tip videoposnetka le po naslovu – čeprav je ta v angleščini, vsebina pa v slovenščini – je namen dosežen. Kljub primatu angleščine v svetu in na spletu ima torej slovenščina še vedno svoj prostor na YouTubu, le da po večini ne v svoji knjižni različici.«

Slovenskim youtuberjem je jezik zelo pomemben

Festival Prevodni pranger je letoss drugič pripravilo društvo Prevodni pranger. Namenjen je izmenjavi odločitev in komentarjev o izbranih prevodih leposlovja in humanistike v slovenščino. Pandemija je srečevanja iz Lutkovnega gledališča Maribor prestavila na splet, tam smo jeseni spoznavali prevode iz angleščine – mladinske književnosti in klasikov, Joycea in Orwella, zadnji, četrti večer bodo izpeljali, ko se bo mogoče sestati in razpravljati v živo. V oddaji se spominjamo tretjega, več kot dveurnega januarskega večera o prevodih Urške Brodar iz nemščine za gledališče. foto: Pranger

Prevodni pranger

V registru nesnovne kulturne dediščine je odslej tudi solčavski govor. Gre za najbolj zahodno različico štajerskega narečja. Govor je poseben zaradi arhaičnosti in mnogih vplivov koroške narečne skupine. Pobudo za vpis je dala Občina Solčava z znatno podporo nosilcev nesnovne dediščine, jezikoslovca Petra Weissa, Zavoda Poseben dan in upokojene učiteljice Marte Orešnik. Za ohranjane narečja v Solčavi in Logarski dolini veliko prispevajo v tamkajšnji podružnični šoli. Učitelji in učenci namreč ob različnih priložnostih na proslavah nastopajo v domačem jeziku. Da narečna beseda odmeva tudi širše, izven Solčave z dobrimi 500 prebivalci, pa poskrbijo tamkajšnji ljubiteljski igralci in glasbeniki. foto: Srdjan Zivulovic/Bobo

Solčavski govor je najbolj zahodno štajersko narečje

Prešeren je ustvaril estetiko slovenskega jezika. Šele on je pokazal, kako slovenščina zveni in ji na ta način omogočil, da je v celoti zaživela. Tega niso storili ne njegovi predhodniki, kolikor jih je bilo, pa tudi ne prevajalci Biblije. Prešeren tako ni samo velik pesnik, ampak tudi velik jezikovni delavec. O odločilnosti Prešernove poezije za razvoj slovenskega jezika in jezikovnih temeljih, ki so jo omogočili, smo se pogovarjali z akademikom prof. dr. Jankom Kosom (ponovitev pogovora).

Estetski naboj slovenskega jezika se začenja s Prešernom

Otroci so imeli pred desetletjem veliko manj težav pri razvoju govora. Logopedi opozarjajo na preveliko rabo dud, premalo motoričnih izkušenj s tršo hrano in pretirano rabo zaslonskih medijev v zadnjih letih. V desetih letih se je sicer diagnostika izboljšala, vendar ne toliko, da bi predtem lahko spregledali tako veliko otrok s težavami pri razvoju govora. Monika Rataj, prof. defektologije, surdopedagoginja-logopedinja, opozarja, da se starši za obisk svojega otroka pri logopedu ne odločijo pravočasno. Zanj bi se morali odločiti takoj, ko opazijo večje razlike v primeri z vrstniki. Logopedi jim bodo pomagali z različnimi vajami, med drugim jim lahko »predpišejo« tudi poslušanje pravljic. Monika Rataj je sodelovala pri ustvarjanju 12-ih zvočnih pravljic Lahkonočnic z vajami za 12 najteže izgovorljivih glasov. Povedala nam je, katere pravljice so dobre za razvoj govora otrok, na kaj naj bodo starši pozorni, pa tudi, kakšna je dobra raba zaslonskih medijev. Biti mora predvsem aktivna. Foto: Cicido, cicido! ilustracija Lea Vučko

40 odstotkov predšolskih otrok potrebuje pomoč logopeda

V oddaji Jezikovni pogovori bo tokrat tekla beseda o samosvojem jezikovnem izrazu in motiviki enega najbolj priznanih grških modernih pesnikov Konstantinu Kavafisu, čigar jezikovni razpon je zelo širok. Jemlje namreč iz stare, helenistične in bizantinske grščine, v pesem pa vtke tudi jezik dimotiki, sprva nekakšen grški pogovorni jezik, ki pa je sčasoma postal standardiziran, ne da bi pesmi pri tem izgubljale melodičnost. Več o pesnikovi izrazno jezikovni mešanici bo povedala dr. Dragica Fabjan Andritsakos, ki je njegov celoten literarni opus – pesmi, ki jih je Kavafis izdal za časa svojega življenja in pesmi, pozneje odkrite v njegovem arhivu –, prevedla neposredno iz grščine.

Posebni, unikatni jezikovni izraz Konstantina Kavafisa

Ljudje so se najprej razlikovali po imenih, nato pa po posestih oziroma hišah, v katerih so živeli, in priimkih. Kaj je bilo prej, priimek ali ime hiše, ni jasno, saj je lahko ime hiše vplivalo na oblikovanje priimka in obrnjeno. Posesti so pogosto dobile ime po gospodarju, redkeje po gospodarici, svetnikih, značilnostih območja posesti in poklicih. Veliko hišnih imen izvira iz poklica kovač, na primer Pr' kovač, vendar ne v Kropi, v kateri je bilo največ kovačev, saj jih med sabo ne bi mogli razlikovati. Še posebno zanimivi sta hišni imeni v Ovsišah pri Podnartu, ki se imenujeta Porta in Festnga. Hiši so zgradili v začetku 20. stoletja, ko se je na Daljnem vzhodu bila bitka med Rusijo in Japonsko pri Port Arthurju. Ker sta družini med seboj tekmovali v graditvi, so hiši poimenovali po bitki, o kateri so takrat pisali v časopisih. Hišna imena so bogat nosilec dediščine, zato so jih vpisali v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Zbiranje pa se je uvrstilo tudi med primere dobrih praks ohranjanja kulturne dediščine Evropske unije. V oddaji bomo prikazali zanimivo ozadje nastajanja hišnih imen; nekatera kot zgoraj omenjeni so nastala na podlagi večjih svetovnih dogodkov, druga, kot je hišno ime Pr' Prdec, pa pričajo o samozavesti njihovih nosilcev. Gosta oddaje sta vodja projektov na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske Klemen Klinar in dialektologinja dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki sta med najzaslužnejšimi za vpis hišnih imen na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Vir fotografije: Klemen Klinar

Kaj je bilo prej: hišno ime ali priimek?

Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

hubhopper

Jezikovni pogovori

hubhopper