V današnjem Intervjuju gostimo programskega vodjo za jazz in glasbe sveta ter vodjo Jazz festivala Ljubljana, Bogdana Benigarja.

Intervju - Radio

Bogdan Benigar

Njen pogled seže naravnost iz oči do srca, je iskren, prijazen, topel. Žari pod visokim čelom, nad nasmejanimi ustnicami in pod prameni gostih las, včasih spetih v čop, drugič skrbno oblikovanih v paž pričesko. Močna in muzikalna osebnost je; ona, ki je dala vse za svojo muzo, glasbo. To je dirigentka Jerica Bukovec: štirikratna štipendistka Kraljeve glasbene akademije v Stockholmu, stalna gostujoča dirigentka Zbora Slovenske filharmonije, dirigentka Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani in letošnja dobitnica Zlatega priznanja Zveze kulturnih društev in Zlatega znaka JSKD. Na tekmovanju za mlade zborovske dirigente Europa Cantat leta 2009 je osvojila 3. mesto, na tekmovanju Erica Ericsona v Stockholmu leta 2010 se je uvrstila med tri finaliste. Med festivalom Europa Cantat v Ljubljani bo v pogovoru s Simono Moličnik razkrila skrivnostne moči vokalne glasbe.

Jerica Bukovec

Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.

Lijana Dejak

Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas – Islamsko skupnost v Sloveniji – vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. Ta je širši slovenski javnosti znano ime. V sredinem Intervjuju razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo (cirkumcizija, zaposlovanje imamov v slovenski vojski), o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o obravnavi muslimanov v šolskih učbenikih, pa tudi med drugim še o snovanju muslimanske gimnazije v Ljubljani. Mufti mag. Nevzet Porič se je leta 1977 rodil v Bihaću v Bosni in Hercegovini. Kot otrok se je skupaj s starši preselil na Jesenice, kjer je končal osnovno šolo, teološko srednjo šolo je obiskoval v Zagrebu, študiral pa je na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu. Mufti Porić je poročen in oče dveh otrok.

Mag. Nevzet Porić

Joco Žnidaršič, zdaj 83-letni, je legenda, mojster reportažne in umetniške fotografije. Kot fotoreporter je delal pri Študentski tribuni, TT-ju, Tovarišu, od leta 1974 pa do upokojitve, torej 25 let, pa kot urednik fotografije pri časopisnem podjetju Delo. Za skorajda vse relevantne domače in svetovne časopisne medije je ustvaril obilje izjemnih fotoreporterskih del in tudi kopico izjemnih fotomonografij, kar mu je povsem zasluženo prineslo sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov. Bil je na vseh zimskih olimpijadah od Innsbrucka leta 1976 naprej, pa vse do Nagana na Japonskem, leta 1998. Bil je uradni fotograf jugoslovanskega maršala Tita, najbolj blizu od vseh, mu je uspelo fotografirati papeža Janeza Pavla II., ko je ta obiskal hipodrom v Stožicah. Njegov opus je res pester, saj sega vse od fotografij Lipicancev, bil je na frontni liniji med iraško-iransko vojno, med osamosvojitveno vojno, do fotografij Triglava - njegove so znamenite zgodovinske fotografije z vrha ob osamosvojitvi leta 1991, bil je tudi na prizorišču nesreče letala na Korziki in revščine na Kozjanskem. Je tudi prvi slovenski prejemnik prestižne svetovne fotografske nagrade "World Press Photo", sicer pa je prejel že več kot 50 domačih in tujih nagrad, nekatere najpomembnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa za življenjsko delo, nagrada »Consortium veritatis« - najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo. Leta 2009 ga je predsednik republike Slovenije Danilo Turk odlikoval z »Zlatim redom za zasluge« za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Leta 2013 je prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane, leta 2017 pa ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z »Redom za zasluge«, ki ga je prejel kot soavtor v skupini ustvarjalcev akcije »Slovenija moja dežela«. Deluje kot svobodni fotoreporter in solastnik založbe Veduta AŽ, d.o.o., ki izdaja fotomonografije.. Je tudi mednarodni mojster umetniške fotografije - EFIAP, najbolj od vsega pa ga odlikuje izjemen čut za sočloveka. Tokrat je gost oddaje Intervju, z njim se je pogovarjala Liana Buršič

Joco Žnidaršič – humani mojster fotografije

Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade, dvakratni zunanji minister in dolgoletni poslanec v Evropskem parlament- Lojze Peterle v sredinem Intervjuju razmišlja, kaj je Slovenija v 30-tih letih državnosti opravila nadpovprečno dobro, kje nam je spodletelo in odgovarja na vprašanja, ali opozicija res ne bi smela zibati barke, zakaj politika zmanjšuje vlogo in pomen civilne družbe, ali je prihodnost Slovenije v povezovanju z državami, ki si želijo manj Evrope in kaj sporoča Trg republike 30 let potem.

Lojze Peterle

Ivan Simič že drugič vodi davčno upravo. Med prvim vodenjem je poskrbel za uvedbo informativnega izračuna dohodnine. Ali lahko zavezanci kaj podobnega pričakujejo tokrat? Ivan Simič, po izobrazbi pravnik, se sicer poklicno pretežno ukvarja z davki. Bo na čelu finančne uprave res samo pol leta, kot zatrjuje?

Ivan Simič

Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., diabetolog, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, eden vodilnih strokovnjakov pri zdravljenju diabetesa. Nenehni raziskovalec in tisti zdravnik, ki mu je diabetologija všeč zato, ker mora svoje paciente ves čas spremljati, z njimi gre skozi različna življenjska obdobja, tako rekoč se s svojimi pacienti stara. Po diplomi leta 1996 in po strokovnem izpitu se je zaposlil v ljubljanskem Kliničnem centru na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni in opravil magisterij s področja celične biologije. Doktoriral je v ZDA, leta 2003 pa v Sloveniji opravil specialistični izpit iz interne medicine. Predava tudi na medicinski fakulteti. Skupaj z drugimi raziskovalci po svetu je v fazi kliničnega testiranja novega inzulina, ki bo bolnikom z diabetesom tipa 2 močno olajšal življenje, in je soavtor članka o tem, objavili so ga v znameniti reviji The New England Journal of Medicine. Priznanja so le še potrditev njegovega trdega dela in neomajne vere v napredek medicine. Prof. dr. Andreja Janeža je na pogovor povabila Lucija Fatur.

"Rad se staram skupaj z bolniki."

Na svoji poklicni poti je opravljal številne visoke funkcije. Leta 1992 je postal prvi stalni predstavnik Republike Slovenije na sedežu OZN v New Yorku in bil tudi več kot 5 let pomočnik generalnega sekretarja Kofija Anana za politične zadeve. V letih od 2007 do 2012 je bil predsednik države - prvi predsednik, ki je - zgodilo se je leta 2011 - razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Avtor prvega slovenskega učbenika na področju mednarodnega prava je danes zaslužni profesor in kritični opazovalec dogajanja. Kako komentira notranjepolitične razmere, zunanjepolitična ravnanja naše države, kateri so po njegovem mnenju poglavitni problemi sedanjega sveta, kako je zadovoljen s 30-letnim jubilejem naše države in razmerami na področju varovanja človekovih pravic v Sloveniji?

Dr. Danilo Türk

»Brez močne ekonomije ni splošne blaginje«, je prepričan novi predsednik GZS Tibor Šimonka. Krizni manager, sanator in dolgoletni vodilni v jeklarski družbi SIJ na čelu GZS napoveduje globalno, zeleno in sodobno zbornico. V času negotovosti, ko še ni povsem razvidno v kolikšni meri je pandemija prizadela slovensko gospodarstvo, Šimonko čakajo številni izzivi. Od tega, kako okrepiti vlogo zbornice in njenih članov, na kakšen način sodelovati s socialnimi partnerji, predvsem pa, kako naj se slovensko gospodarstvo iz večinoma dodelavnih poslov usmeri v izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo.

Tibor Šimonka

Intervju

Podnebno ukrepanje se je, predvsem po zaslugi pandemičnega šoka, po dolgoletnih prizadevanjih končno oblikovalo v ambicioznejše načrte z močnim finančnim zaledjem. A naloga, ki je zdaj pred človeštvom, je mnogo obsežnejša, kot se običajno zavedamo, in sega na vsa področja. Hitra opustitev fosilnih goriv je absolutno nujna, a glede na trenutno stanje planeta je to samo prvi korak. Pot pred nami je vse prej kot lahka. Pravzaprav se številni vidiki potrebnega prilagajanja na podnebne spremembe – vsaj z današnje perspektive – zdijo tako zahtevni, da bi se jim raje kar izognili. A posledicam vse toplejšega planeta se ne bomo mogli, zato so tudi prilagajanja povsem neizogibna. Kakšne strategije so v takšnih okoliščinah najbolj perspektivne in kakšni načrti bi bili zares dovolj daljnosežni, da zagotovimo vzdržno prihodnost tudi mladim in vsem kasnejšim generacijam, bomo preverjali v današnjem Intervjuju. Nekaj dni pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb je bila gostja sredinega Intervjuja na Prvem klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Foto: Nina Slaček

Lučka Kajfež Bogataj

Podnebno ukrepanje se je, predvsem po zaslugi pandemičnega šoka, po dolgoletnih prizadevanjih končno oblikovalo v ambicioznejše načrte z močno finančno podporo. A naloga, ki je zdaj pred človeštvom, je dosti obsežnejša, kot se običajno zavedamo, in sega na vsa področja. Hitra opustitev fosilnih goriv je nesporno nujna, a glede na sedanje stanje planeta je to samo prvi korak. Pot pred nami je vse prej kot lahka. Pravzaprav se številni vidiki potrebnega prilagajanja na podnebne spremembe – vsaj z današnje perspektive – zdijo tako zahtevni, da bi se jim raje kar izognili. A posledicam vse toplejšega planeta se ne bomo mogli, zato so tudi prilagajanja povsem neizogibna. Kakšne strategije so v takih okoliščinah najperspektivnejše in kakšni načrti bi bili zares dovolj daljnosežni, da zagotovimo vzdržno prihodnost tudi mladim in vsem poznejšim rodovom, bomo preverjali v današnjem Intervjuju. Nekaj dni pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb je gostja sredinega Intervjuja na Prvem klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Kljub napredku v zadnjem desetletju se invalidi še vedno spopadajo s precejšnjimi ovirami pri dostopu do zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in prostočasnih dejavnosti, pa tudi pri udeležbi v političnem življenju. Pri njih obstaja večje tveganje revščine ali socialne izključenosti (28,4 %) v primerjavi z neinvalidi (18,4 %). Več kot polovica invalidov navaja, da se je v letu 2019 počutila diskriminirano, je zapisano v dokumentu Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021-2030. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji in katere so prednosti, ki bi jih bilo treba urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja bo predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik Dane Kastelic. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Dane Kastelic

Prepis ali overitev dokumenta, prodaja nepremičnine, prepis deleža družbe, ločitev, oporoka…. To so vse situacije, v katerih se srečamo z notarjem. Nekateri radi rečejo, da nas notarji spremljajo vse od rojstva do smrti. A o delu notarjev ne govorimo pogosto. Izjema so različne afere, v katere so bili vpleteni tudi notarji: največja je zagotovo Orion. Notarska zbornica je pred mesecem dobila novega predsednika. To je vnovič postal ljubljanski notar Bojan Podgoršek. Napoveduje spremembe. Predvsem na področju digitalizacije notarskih postopkov, v kar jih je - delno - prisilila tudi epidemija.

hubhopper

Intervju - Radio

hubhopper