Razsežnosti podnebnih sprememb so znanstveno dokazane in zahtevajo takojšnje ukrepanje, če želimo preprečiti nepovratno poslabšanje pogojev za življenje nas in naših potomcev. Podnebne spremembe ogrožajo prav vse dele slovenske družbe, vse naše dejavnosti in naše dolgoročno preživetje. Suše, vročinski valovi, poplave in neurja so vse pogostejši in intenzivnejši. Bi vlada morala podnebne spremembe pripoznati kot nacionalno krizo ter jih začeti obravnavati prioritetno in sistemsko? Gostji: Katarina Bervar Sternad iz pravno informacijskega centra nevladnih organizacij PIC in Gaja Brecelj iz slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera.

Reakcija

Fosilna goriva subvencioniramo bolj kot obnovljive vire energije

11 mesecev pred začetkom olimpijskih iger v Tokiu nas je na svetovnem prvenstvu v japonskem glavnem mestu navduševala plezalka Janja Garnbret, ki jo japonski kolegi novinarji že vidijo kot prvo olimpijsko zmagovalko v tej novi disciplini pod petimi krogi. Prihodnji teden bodo za svetovne naslove v Tokiu tekmovali še judoisti, kmalu pa bomo izvedeli tudi za osnovni seznam naših športnikov na igrah 32. olimpijade.

Predolimpijski Tokio

Ruanda je najgosteje naseljena država v Afriki, v kateri mora dobrih 60 odstotkov ljudi preživeti z dobrim evrom na dan. Kot v številnih afriških državah se tudi v Ruandi borijo z veliko revščino, pomanjkanjem izobrazbe, v številnih predelih še vedno nimajo elektrike, infrastruktura je slaba. Številni ljudje živijo v hišah, ki so zgrajene iz blata, kuhajo na odprtem ognju, zemlje ne gnojijo, plazovi jim pogosto odnesejo še tisto malo zemlje, ki jo obdelujejo.

Z zidaki proti revščini v Ruandi

Pred dvema letoma so na Agenciji za varnost prometa pripravili analizo, ki je pokazala, da so kolesarji kar precejšnji prekrškarji cestnoprometnih predpisov. Nekateri to tudi sami priznajo, na primer da vožnja po napačni strani ceste zanje ni nič nenavadnega, prav tako jih ne ustavi rdeča luč na semaforju. Med pogostejšimi prekrški, zabeleženimi na Policiji, je tudi uporaba mobitela in slušalk na kolesu. A vendar pravijo drugi, ne gre za to, da delamo prekrške samo kolesarji ali samo vozniki avtomobilov, prekrške delamo ljudje in raje kot da kažemo eden na drugega, se posvetimo temu, da bodo naše ceste in kolesarske steze, ki so dotrajane in pogosto nelogično speljane, varne. O varnosti in nevarnosti kolesarjev smo se pogovarjali s predsednico Ljubljanske kolesarske mreže Leo Rikato Ružić, trenerjem v Kolesarskem klubu Kranj in bivšim kolesarjem Bojanom Ropretom ter Ivanom Kapunom, vodjo Sektorja prometne policije na Upravi uniformirane policije GPU.

Prekrškov ne delamo kolesarji in vozniki, pač pa ljudje

Potem ko je Evropa minuli teden spominjala na žerjavico, na Valu 202 raziskujemo, kako nam bodo vročinski valovi krojili življenje v prihodnje. Stara celina se lahko segreje nad 50 stopinj Celzija, Slovenija tudi do 45 stopinj, tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, pa bodo postali stvar vsakih dveh let. Zakaj postajajo vročinski valovi vse bolj tudi javnozdravstveni problem in katere neznanke v zvezi z njimi narava še ni potegnila iz rokava?

Čaka nas kaskada vročinskih valov

Kolesarstvo v zadnjih letih ob velikih uspehih domačih tekmovalcev in ozaveščanju o zdravem načinu življenja v Sloveniji počasi postaja nacionalni šport. A to s seboj prinaša tudi nevšečnosti in celo nevarnosti, saj se je tudi pri kolesarjenju ali navijanju ob cestah treba držati napisanih in nenapisanih pravil. Pretirano zagreto navijanje in celo potiskanje lahko tekmovalce spravi v nevarnost, skupinska rekreativna vožnja na cestah je prav tako lahko zelo nevarna za vse udeležence v prometu, če skupina kolesarjev ne vozi v pravi formaciji. O kolesarskem bontonu se s strokovnjaki in poznavalci pogovarjamo tam, kjer jih v teh dneh najdemo največ - na Dirki po Sloveniji.

Kolesarski bonton

Planinska zveza to soboto znova organizira dan planincev ali uradno “Dan slovenskih planinskih doživetij”. Srečanje ljubiteljev hoje vkreber smo izkoristili za nekaj koristnih napotkov pred poletno sezono, ki je ta trenutek sicer še zelo zimska. Med 10.00 in 12.30 smo na Valu 202 preverili tudi, kakšno finančno in turistično priložnost predstavlja planinstvo za Slovenijo ter kako zeleno in okoljsko ozaveščeno je, poseben poudarek pa smo letos odmerili tudi vlogi merkacistov v gorah in temu, kako v njihove vrste pritegniti več mladih. V živo se je z Lisce z gosti oglašal Aleš Smrekar.

Dan slovenskih planinskih doživetij na Lisci z Valom 202

Eno izmed bolj priljubljenih načinov počitnikovanja postaja potovanje z avtodomom. Slovenija se uvršča med države z največ avtodomi na prebivalca. Na kaj moramo paziti, če se za izposojo ali nakup avtodoma odločimo prvič, in ali res avtodomarstvo predstavlja zgolj in samo svobodo?

Avtodomarstvo kot način življenja

V Sloveniji živijo tri največje evropske zveri: rjavi medved, volk in ris. Medvedja in volčja populacija sta v odlični kondiciji, pri risih pa se zgodba o uspehu konča. So tik pred ponovnim izumrtjem, po najbolj optimističnih ocenah jih je le še okoli 20. A težava ni slabo upravljanje ali ravnanje z risi ampak genetika. Vsi risi, ki poseljujejo Slovenijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino so namreč potomci 6 slovaških risov, ki so jih v kočevskih gozdovih izpustili leta 1973. Zato si slovenski strokovnjaki že več kot desetletje in pol prizadevajo, da bi okrepili domačo populacijo risov, minuli torek pa so ta prizadevanja le začela uresničevati. V gozd pri Loškem potoku so izpustili prvega od 14 risov, ki jih nameravajo v okviru projekta LIFE LINX preseliti iz Romunije in Slovaške v Slovenijo in na Hrvaško.

Bomo rise uspeli potegniti iz vrtinca izumiranja?

V četrtek se je s finalom deseterice najboljših v obeh konkurencah, končala letošnja izvedba akcije Najboljši za volanom. Spet je bila rekordna – več kot 3300 mladih voznic in voznikov se je tokrat merilo za končno zmago in lepe nagrade, predvsem pa nabiralo izkušnje, ki jim bodo v dolgi vozniški karieri prišle še kako prav. Prvič sta bili konkurenci ločeni, tako da sta zmagovalca dva – Laura Cerovšek in Luka Gril. 

Najboljši za volanom

V začetku leta smo praznovali sto let od izida prvih slovenskih poštnih znamk, znanih pod skupnim imenom verigarji. 3. januarja 1919 sta namreč izšli prvi znamki z motivom sužnja, ki trga verige. Ker je šlo za obdobje po prvi svetovni vojni, ko so bile razmere težke, je bil pri tisku uporabljen ves razpoložljivi material in tudi zato so verigarji v svetovni filateliji svojevrsten fenomen. Sicer pa v filateliji velja, da so najzanimivejše znamke iz obdobij, ki niso dolgo trajala, in vojne so že taki primeri, pravi filatelist Saša France. Znamke so imele v vojni velik pomen in so bile nekakšen atribut državnosti. Posebnost druge svetovne vojne na našem ozemlju je bila tudi partizanska pošta. Ta sicer znamk ni imela, je pa imel zamisel zanje slikar in začetnik slovenske umetniške grafike, Božidar Jakac.

Znamke so bile včasih atribut državnosti

Približno odstotek vseh registriranih vozil lani pri nas je poganjala elektrika, na Nizozemskem pa že danes vsak tretji na novo registrirani avto poganja elektrika. Kakšna bo e-mobilna prihodnost v Sloveniji, kakšne so njene prednosti, slabosti, omejitve in kako se je lotiti?

E-mobilna prihodnost

V nekaterih športnih panogah se obračajo milijarde, toda večina profesionalnih športnikov mora po koncu kariere v službo. Mnogi so že doslej kariero povezovali s študijem. Olimpijski komite Slovenije zdaj vodi evropski projekt certificiranja športnikom prijaznega izobraževanja, v katerem sodeluje šest držav. Kakšen je namen projekta, kaj izobrazba pomeni športnikom in kaj bi se lahko spremenilo, v tokratni sobotni reakciji.

Konec športne kariere, kaj pa zdaj?

Za transmaščobne kisline ali transmaščobe ne velja le, da so škodljive za naše telo in da so zanj nepotrebne, pač pa po novem tudi, da so nedovoljene. 7. aprila se namreč izteče prehodno obdobje, v katerem so se morali izdelovalci živil prilagoditi Pravilniku o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih. Ta pravi, da ni več dovoljeno tržiti živil z več kot 2 gramoma industrijsko dodanih transmaščob na 100 g maščob. Kot ob tem poudarja profesor doktor Igor Pravst, vodja državnega raziskovalnega projekta Transmaščobe v živilih z Inštituta za nutricionistiko, je naš pravilnik najstrožji. V drugih državah, ki so že prepovedale transmaščobe, ta pravila veljajo le za živila, ki se prodajajo kupcem, pri nas pa tudi za tista, ki se prodajajo na debelo. Anja Palman, inšpektorica za hrano z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa dodaja, da je na primer pri margarinah, ki so na policah, vsebnost transmaščob skladna s pravilnikom, saj gre pri proizvodnji za sodobne tehnologije in primerno izbiro olja

Transmaščobe

Vplivnostni marketing je pri nas vse pogosteje uporabljena besedna zveza. Ob tej pa tudi beseda vplivneži oziroma influencerji. Fejmiči, kot jim pravijo mlajši, so povečini medijsko prepoznavni ljudje, pisci blogov, uporabniki družbenih omrežij, ki s svojimi objavami vplivajo na odločitve in življenjski slog tistih, ki jim sledijo. Sodelovanje z vplivneži se izplača podjetjem in agencijam, saj tem potrošniki zaradi njihove pristne komunikacije, zanimivosti in poistovetenja z njimi, zaupajo bolj kot klasičnim oglasom, pa čeprav gre v ozadju tudi pri njih morda za plačano vsebino.

Zakaj se vplivnežem zaupa bolj kot klasičnim oglasom

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

hubhopper

Reakcija

hubhopper